45 milijonov NLB je izginilo neznano kam« – Intervju z Jurijem Krčem, nekdanjim prokuristom in solastnikom T-2 (Dnevnik, 8. 4. 2016)

Jurij Krč je bil do stečaja prokurist v T2 in po svojih podjetjih Gratel in Lokainvest solastnik družbe T2. Večinski lastnik T2 je podjetje Garnol v lasti njegovega brata Štefana Krča. Javnost se Jurija Krča med drugim spomni po sporu z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Gratel je namreč leta 2007 v prestolnici gradil optično telekomunikacijsko omrežje, Krč oziroma njegovo podjetje Gratel pa je moralo za zgladitev spora z Jankovićem občini donirati pol milijona evrov za obnovo ljubljanskega gradu. Tokratna tema pogovora niso posli z ljubljanskim županom, temveč zrežiran stečaj T2, kot pravi Krč. »Javnosti želim predstaviti nezakonito plenjenje premoženja lastnikov T2. Gre namreč za poskus nacionalizacije in samovoljno razlago stečajne zakonodaje,« pravi Krč.

T2 je že tretjič poslan v stečaj, se je kaj podobnega že kdaj v Sloveniji zgodilo? 
Ne poznam takšnega primera. Za stečaj so zrela podjetja, ki finančno ne zmorejo poplačati svojih obveznosti in izplačevati plač zaposlenim, kar pa za T2 zagotovo ne drži. T2 ima čez 258 milijonov evrov sredstev, lani je ustvaril 60 milijonov evrov prihodkov, 16 milijonov evrov EBITDA in več kot milijon evrov čistega dobička. Družba je redno izplačevala plače več kot 330 zaposlenim in čez 70 študentom, tekoče obveznosti do dobaviteljev je redno poravnavala. T2 ima več kot 200.000 naročnikov, odkar smo lastniki, se je ta številka povečala za več kot 70.000. Stečaj, v katerega nas poriva DUTB, je nezakonit, neustaven in zanj ni nobenih ekonomskih razlogov. Da je šlo pri tem za kršitev ustave in grob poseg v človekove pravice, je enkrat že ugotovilo tudi ustavno sodišče. Prepričan sem, da bo tudi tokrat ugotovilo, da je ljubljansko višje sodišče ponovno brezobzirno pohodilo slovensko ustavo.
Argumentirajte, zakaj DUTB očitate, da želi nacionalizirati premoženje T2.
Do premoženja podjetja, kot je T2, želi DUTB priti po zrežiranem stečaju na najenostavnejši način, in sicer z razlastitvijo nas, novih lastnikov. Prevzem fiksne infrastrukture T2 po nizki, likvidacijski ceni, bi bila prava premija za posrednike in znanega kupca, kot je Telekom Austria, ki svojih namer za prevzem T2 že dolgo ne skriva več, saj brez fiksnega omrežja nima obetavne prihodnosti. Na slabi banki trdijo, da bi bili v primeru stečaja T2 poplačani več kot v primeru prisilne poravnave. Naši izračuni pa kažejo drugače. Pomenljivo je, da DUTB svojih izračunov kljub pozivom nikoli ni predstavila. Le zakaj?In še to: omenjeni kupec, torej Telekom Austria, je že pred leti za nakup T2 angažiral tudi Janeza Škrubeja, ki kot posrednik takrat ni bil uspešen, danes pa kot izvršni direktor DUTB sili T2 v stečaj in mu tako želi znižati ceno. Poleg tega smo priča celo družinskim povezavam med Miho Štepcem z DUTB, ki ves čas dela za stečaj T2 in pravnim svetovalcem Simobila, ki je v lasti avstrijskega Telekoma. Da pri tem ne omenjam napredovanj dveh višjih sodnikov, ki sta T2 poslala v stečaj, njuno odločitev pa je zaradi kršitev ustave razveljavilo ustavno sodišče. Za to odločitev je na hitro zamenjani senat višjega sodišča porabil le devet delovnih dni. Kot razlog so navedli hitrost postopka, v primeru zadnjega stečaja pa je isto sodišče za odločanje porabilo kar 4 mesece. Sklep o tretjem stečaju so sprejeli in ga vročili ravno na moj rojstni dan. Ali so to res samo naključja?
Družba T2 posluje z dobičkom, na računu ima kar 6 milijonov evrov, hkrati pa ne more izplačati plač zaposlenim.
To je zaradi slabo napisane stečajne zakonodaje mogoče samo v Sloveniji. Glavni pisec omenjene zakonodaje je pravnica Nina Plavšak, ki to zakonodajo tolmači sodnikom, hkrati pa piše pravna mnenja. V konkretnem primeru je napisala dve pravni mnenji, in sicer enkrat za T2, drugič pa za DUTB, ki sta si diametralno nasprotni. Pa razumi, če moreš. T2 je uspešno in dobičkonosno podjetje, kar poleg ekonomskih izvedencev priznavajo tudi na DUTB. S tem ko je bil za T2 4. marca že tretjič sprožen stečaj, je upravljanje družbe po sklepu ljubljanskega višjega sodišča znova prevzela stečajna upraviteljica Danica Čuk. Kako je mogoče, da stečajna upraviteljica dobičkonosnega podjetja z dovolj denarja na računu, kot je T2, ne izplača plač našim zaposlenim? Dokler smo podjetje vodili in ga reševali iz rdečih številk mi, plače niso zamujale niti za en dan.
V ozadju zgodbe je tudi 120-milijonsko posojilo konzorcija bank. Posojilo ni bilo ustrezno zavarovano, kar 45 milijonov evrov je šlo za pokrivanje dolgov zdaj že propadlih družb Zvon 1 in Zvon 2. Zakaj je bilo sploh najeto to posojilo? Lahko to dokažete z dokumenti?
Naj na kratko pojasnim. NLB je družbi T2, ki je bila takrat v lasti Zvona Ena Holdinga, leta 2007 v imenu konzorcija bank dodelila 120-milijonsko sindicirano posojilo za gradnjo omrežja. NLB je zagovarjala, da ima ustrezna zavarovanja nad delom premoženja T2, a se je kasneje skozi pravne postopke izkazalo, da to ne drži. Kreditno pogodbo, ki smo jo novi lastniki dobili v roke leta 2012, sta podpisala Alojz Slavko Jamnik in Tomaž Jezerc iz NLB ter Matevž Turk, takratni direktor T2. Od 120 milijonov je T2 lahko razpolagal le s 75 milijoni evrov, 45 milijonov evrov pa je šlo neznano kam. Kam, naj povedo kar bankirji. 21 milijonov evrov je bilo porabljenih za nakup opreme in licenc, 5 milijonov pa za medomrežne povezave z operaterji. Za naložbo v gradnjo omrežja je tako ostalo le 49 milijonov.Prav zaradi tega se je gradnja najsodobnejšega omrežja začela ustavljati že leta 2008 in 2009, saj T2 ni bil več zmožen poravnavati svojih tekočih obveznosti. Eni izmed večjih upnikov sta bili ravno podjetji Gratel in Lokainvest. Stečaj T2 je leta 2010 zahteval Telekom Slovenije, da bi se znebil konkurenta, mi kot eni večjih upnikov pa smo verjeli v potencial T2 in ga želeli po finančnem prestrukturiranju v postopku prisilne poravnave rešiti. Menim namreč, da ima življenje prednost pred smrtjo. Za uspeh prisilne poravnave smo se odpovedali plačilu naših terjatev, podjetje dokapitalizirali s svežimi denarnimi sredstvi in s tem omogočili njegovo preživetje. Gratel, Lokainvest in Garnol smo se z izjavami o podrejenosti še obvezali, da bodo v postopku prisilne poravnave najprej poplačani dolgovi T2 do drugih upnikov, svoje terjatve pa bomo pretvorili v kapital, takoj ko bo to mogoče. Garnol je medtem to tudi že naredil v višini 18 milijonov evrov. Kot izhaja iz rezultatov poslovanja T2, smo se prav odločili.
Vi imate težave z vračanjem posojil in tudi vaši dobavitelji so nezadovoljni, je slišati. S številnimi stečaji in prisilnimi poravnavami ste dolgove do dobaviteljev znižali na okoli 10 odstotkov realne vrednosti. To drži?
Ne drži. Na T2 z vsemi dobavitelji še vedno sodelujemo in so za redno poslovanje tudi tekoče poplačani. Glede vračanja posojil pa: DUTB je terjatve do T2 aprila leta 2014 prevzela od NLB. Ta je že januarja 2013 na okrajnem sodišču v Ljubljani sprožila izvršilni postopek za poplačilo kredita, skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja. A prodaje zastavljenega premoženja T2 NLB kot ločitvena upnica nikoli ni izpeljala, čeprav ji je to omenjeno sodišče naložilo s sklepom že 29. marca leta 2013. In pozor, prav to sodišče je s tem sklepom družbi T2 tudi prepovedalo predhodno poplačilo bank iz denarnih sredstev. Najprej bi namreč NLB morala prodati vse pravilno zastavljeno premoženje, če pa vrednost unovčenja premoženja ne bi zadoščala za celotno poplačilo kredita bank, bi preostanek T2 moral poravnati, kot to velja za vse ostale navadne upnike, in sicer v višini 44 odstotkov vrednosti leta 2021. Skozi ta izvršilni postopek, ki ga je sprožila NLB, se je ugotovilo, da NLB kredita sploh ni ustrezno zavarovala, kar pomeni, da zastavljenega premoženja ni ustrezno zavedla v register Ajpesa. Pravilno zastavljenega premoženja je tako po naši oceni na podlagi izvedenih cenitev le za slab odstotek vrednosti kredita. Da bi to prikrila, je NLB terjatve, ki so v resnici v 99 odstotkih navadne terjatve, konec aprila 2014 prenesla na DUTB.Seveda DUTB tako slabo zavarovanih terjatev sploh ne bi smela prevzeti v svoj portfelj. Za preverjanje je imela kar 6 mesecev časa, postopke pa zdaj preiskuje tudi računsko sodišče. Hkrati je NLB sredi aprila leta 2014 na mizo dobila še sklep celjskega okrajnega sodišča, ki je na podlagi ugotovitev sodnega izvršitelja zaradi pomanjkljivih notarskih zapisov zavrnilo še eno izvršbo nad premoženjem T2. Menim, da sta NLB in DUTB špekulirali in delovali z roko v roki tudi zato, da ne bi kdo javno razgalil napak in hudo malomarnost bankirjev iz leta 2007.

Zdaj pa naj bi njihove napake z lastnim premoženjem plačali mi, novi lastniki, ki smo T2 doslej uspešno reševali, in seveda zaradi nastale velike bančne luknje tudi vsi davkoplačevalci. Ker nismo kršili sklepa sodišča, ki nam prepoveduje poplačilo DUTB iz sredstev na računu, nas zdaj ravno ta DUTB želi na nezakonit in neustaven način, z razlastitvijo našega premoženja, spraviti v stečaj.